V Ljubljani je danes potekal tretji Slovenski forum o upravljanju interneta – SloIGF 2018. Zbrane sta pozdravila dr. Dušan Caf in mag. Marko Bonač, ki sta orisala delovanje in zgodovino foruma. Letos se je forum posvetil dvema vprašanjema: ali internetna odprtost in svoboščine ogrožajo demokracijo in ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij. Sporočila foruma so nastala ob okroglih mizah in v dialogu z vsemi udeleženci.
Ali internetna odprtost in svoboščine ogrožajo demokracijo?
V razpravi o vplivu interneta na demokracijo so se sogovorniki strinjali, da so internetne tehnologije disruptivne le toliko kot vsaka nova tehnologija in da torej prinašajo hkrati pozitivne in negativne vplive na družbo.
Ob demokratizaciji interneta in vse večji dostopnosti so opozorili, da se je struktura interneta spremenila: če je nekoč omogočal antikulturo, je sedaj vpet v sistem komercialnih interesov. Med največjimi problemi so bili omenjeni: vpliv na spremembo političnega diskurza z neposrednim dostopom do volivcev, rušenje kulture dialoga ter monopolizacija medijev in cenzura.
Vloga regulacije interneta bi morala iti predvsem v smer zaščite odprtosti infrastrukture, preprečevanja drobljenja in omejevanja dostopa ter boja proti monopolom in zlorabi podatkov. Med pomembnimi smernicami so predstavniki zainteresiranih skupnosti omenili vztrajanje pri uveljavljenih normah komunikacije, spodbujanje primerne regulacije, vzpostavljanje zaupanja vrednih institucij ter izobraževanje in kulturo. Kot pomembno so izpostavili dostopnost interneta za invalide in ranljive skupine. Brez ustrezne skrbi zanje in brez ustrezne regulacije bodo ob hitrem razvoju internetnih tehnologij vse bolj izključeni.
Razpravljavci so sklenili, da internetna odprtost in svoboščine ne ogrožajo demokracije, a omogočajo zlorabe, zlasti s strani velikih interesov in korporacij, ki pa lahko imajo negativne vplive na družbo in demokracijo.
Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?
V razpravi o novi avtorski zakonodaji za digitalni enotni trg so sogovorniki osvetlili problematiko nove evropske direktive o avtorski in sorodnih pravicah. Izrazili so zaskrbljenost zaradi negativnih vplivov, ki jih bo nova evropska zakonodaja imela na odprtost in svobodo izražanja na internetu.
Kot posebej problematično so sodelujoči izpostavili dejstvo, da bo zakonodaja koristila predvsem velikim založbam in internetnim podjetjem, ki imajo že sedaj zelo močan tržni položaj. Opozorili so tudi na to, da slovensko gospodarstvo od nove evropske avtorske zakonodaje ne bo imelo nobene koristi. Še posebej problematična pa so določila, ki bodo omejila uporabo internetnih vsebin za potrebe izobraževanja.
Udeleženci so izpostavili, da je neustrezna zakonodaja posledica izjemno nepreglednega zakonodajnega postopka na evropski ravni, v katerem imajo korporacije in združenja z močnimi lobisti izrazito prednost. Nadalje so poudarili, da bodo ustvarjalci vsebin imeli od predlaganih omejitev prej škodo kot koristi. Velike koristi pa si glede na trenutna določila bodoče uredbe lahko obetajo veliki internetni posredniki vsebin in veliki ponudniki kot so tiskovne agencije.
Udeleženci so opozorili, da Republika Slovenija še ni uskladila stališča glede direktive in pozvali pristojne državne organe, naj se aktivno vključijo v oblikovanje končnega besedila evropske zakonodaje predvsem v smeri zaščite slovenskih uporabnikov, avtorjev in gospodarstva. Nacionalna zakonodaja, ki bo v slovenski pravni red prenesla omenjeno direktivo, mora zaščiti predvsem interese slovenskih uporabnikov, avtorjev in gospodarstva.
Več informacij o SloIGF 2018: