Novela zakona o elektronskih komunikacijah ne rešuje ključnih problemov regulacije

Ljubljana, 20. septembra — Zaključila se je javna obravnava novele zakona o elektronskih komunikacijah, ki zamuja že eno leto. Pristojno ministrstvo pri pripravi novele kljub temu ni upoštevalo številnih pripomb strokovne in zainteresirane javnosti, ki jih je prejelo v dveh letih. Upoštevalo ni niti poziva resornega državnozborskega odbora, da naj v zakonu ustrezneje uredi sodelovanje med Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve ter strokovnima posvetovalnima svetoma. V okviru javne obravnave je svoje pripombe podal tudi Inštitut Digitas. Predlagal je boljšo zakonsko ureditev financiranja, planiranja in upravljanja agencije, strožjo ureditev nasprotja interesov ter omejitev prehajanja vodstvenih kadrov iz oziroma v industrijo.

Vlada s pripravo novele zakona o elektronskih komunikacijah zamuja eno leto. Slovenija bi že do 1. januarja letos v svoj pravni red morala prenesti evropsko direktivo o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti.

Strokovna in zainteresirana javnost je na javnem posvetu leta 2014 opozorila, da so nujne celovitejše spremembe zakona. Več kot petindvajset organizacij je podalo pisne predloge za spremembo zakona, ki pa jih pristojno ministrstvo (sedaj za javno upravo ter pred tem za izobraževanje, znanost in šport) pri pripravi novele v glavnem ni upoštevalo.

Ministrstvo ni upoštevalo niti poziva državnozborskega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, da z novelo zakona jasneje opredeli pristojnosti direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve ter posvetovalnih svetov, Sveta za elektronske komunikacije in Sveta za radiodifuzijo, s katerimi bi izboljšali podporo agencije delovanju obeh svetov ter medsebojno sodelovanje.

Inštitut Digitas je v svojih pripombah izpostavil neustrezno zakonsko ureditev financiranja in upravljanja agencije. Zavzel se je za zakonske spremembe, s katerimi bi zagotovili večjo pravno varnost in predvidljivost odmere pristojbin in financiranja agencije. Predlagal je tudi spremembe upravljanja in planiranja agencije. Oboje je po mnenju strokovne in zainteresirane javnosti neustrezno.

Izpostavil je še, da bi zakon moral strožje urejati prepoved nasprotja interesov vodstvenih kadrov agencije ter omejiti njihovo prehajanje iz oziroma v industrijo, ki ima neposredne ali posredne koristi od odločitev agencije.

Dodatne informacije: