Na mednarodnem posvetu o Digitasovi platformi VRI

Strokovnjaki iz Evrope, Japonske in Svetovne zdravstvene organizacije so predstavili zakonodajo in dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti elektronskih komunikacijskih in nujnih storitev (klicev na številko 112) za gluhe in naglušne.

Inštitut Digitas • 11. februar 2022

Ob evropskem dnevu številke 112 je Inštitut Digitas v sodelovanju s Hrvaško zvezo gluhih in naglušnih (HSGN) organiziral mednarodni posvet »Dostopne komunikacije za gluhe in naglušne«. Posvet je potekala pod pokroviteljstvom Predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića in Varuhinje pravic oseb z invalidnostmi Anke Slonjšak.

Na posvetu so strokovnjaki iz Evrope, Japonske in Svetovne zdravstvene organizacije predstavili zakonodajo in dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti elektronskih komunikacijskih storitev in nujnih storitev (klicev na številko 112) za gluhe in naglušne.

Hrvaška zveza gluhih in naglušnih je predstavila delovanje spletne platforme Slavica, ki omogoča video tolmačenje na daljavo (VRI). Predstavili so uporabniško izkušnjo platforme, ki jo je sicer vzpostavil Inštitut Digitas.

Predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije Kaloyan Kamenov je predstavil vlogo VRI v e-zdravju. Spletne komunikacije so imele pomembno vlogo med pandemijo covida-19 in so gluhim in naglušnim omogočile dostop ne le do nujnih, ampak tudi do zdravstvenih in drugih storitev.

Predsednik Evropske zveze gluhih Mark Wheatley je poudaril, da je video komunikacija za gluhe bistvenega pomena. VRI in storitve posredovanja video klicev (VRS) omogočajo enakopravnejše sodelovanje gluhih v družbi in so pomembnejše od tekstovnih storitev. Pri tem se gluhi soočajo s številnimi izzivi, tudi zakonodajnimi. Izpostavil je, da so v Evropi storitve VRS in VRI enako obravnavane, za razliko od nekaterih drugih držav, kjer financirajo izključno VRS.

Direktor Inštituta Digitas dr. Dušan Caf je izpostavil temelje dostopnih komunikacij in rezultate evropskega pregleda dostopnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki ga je pripravil za Mednarodno telekomunikacijsko zvezo. Nato je predstavil lastnosti spletne platforme VRI, ki jo je Inštitut postavil za Hrvaško zvezo gluhih in naglušnih. Povedal je, da so funkcionalne zahteve za VRI pripravili v okviru platforme za dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki so jo vzpostavili kot odziv na pandemijo covida-19.

V drugem delu posveta je predsednik Madžarske zveze gluhih in naglušnih Adam Kosa, ki je tudi poslanec Evropskega parlamenta, predstavil madžarske izkušnje z uvedbo VRS. Posebej je izpostavil pomen dostopnosti nujnih storitev (klicev na številko 112) in evropski zakonodajni okvir na tem področju. Povedal je, da je Madžarska VRS uvedla že pred sprejemom evropske zakonodaje.

Hrvaški regulator omrežnih storitev (HAKOM) je predstavil zakonodajo in svoje pristojnosti pri zagotavljanju dostopnosti elektronskih komunikacijskih storitev. HAKOM je že dlje časa aktiven pri osveščanju igralcev na trgu in uporabnikov o pomenu dostopnosti storitev.

Direktor Japonske fundacije za VRS Yasunobu Ishii je predstavil japonske izkušnje. Izpostavil je, da je zagotavljanje VRS ključno za dostopnosti nujnih, pa tudi drugih storitev. Koristi od VRS nimajo le gluhi in naglušni, ampak tudi ostali uporabniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki lahko lažje komunicirajo z gluhimi in naglušnimi, zato teh storitev ne financira država, ampak ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev.

Na koncu je profesor Masahito Kawamori predstavil še standardizacijska prizadevanja na področju dostopnih nujnih storitev (številke 112). Izpostavil je, da je dostopnosti nujnih storitev pomembna za enakopravnost gluhih in naglušnih, pri tem pa ima ključno vlogo standardizacija, ki omogoča interoperabilnost storitev.

Naslovna fotografija: SHVETS production (Pexels).